O meni

  • Registrirana učiteljica joge IRJU 600 pri Joga združenju Slovenije (http://joga-zdruzenje.si/za-ucitelje-postani-clan/)
  • opravljen 200 urni tečaj za učitelja joge,
  • opravljen 300 urni tečaj joga terapije,
  • opravljenih več kot 3.000 ur jogijskega poučevanja v različnih skupinah,
  • pridobivanje jogijskih izkušenj in poglabljanje znanja, Chiang Mai, Tajska 2017,
  • pridobivanje jogijskih izkušenj in poglabljanje znanja, Goa, Gokarna, Varkala, Kochi,  Indija 2019,
  • 24-urno online usposabljanje Asana Biomechanics, s svetovno znanim učiteljem Simonom Borg-Oliverjem,
  • druga vsakoletna izobraževanja in udeležba na različnih delavnicah, seminarjih v Sloveniji, tudi s tujimi gosti,
  • vpisana v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.

Pred 25 leti sem začela iskati nekaj, kar bi združilo umirjeno aktivnost z notranjim zadovoljstvom in hkrati omogočalo duhovno rast. Že od malih nog sem bila v gibanju, nekaj let sem trenirala tudi smučarski tek. Ko sem ugotovila, da tekmovalni način ni nekaj, čemur bi lahko sledila, mi je tek ostal kot sprostitev, stik z naravo pa moj notranji hram. Najljubše mi je bilo gibanje, ki sem ga lahko prilagodila sebi.

Ko je življenje prineslo več odgovornih obremenitev, med njimi tudi družinskih, mi je bilo zgolj in samo gibanje premalo, potrebovala sem nekaj več.  Iskala sem nekaj, kar bi združilo gibanje z razumevanjem in spoznavanjem samega sebe. Tako sem se prvič srečala z jogo.  Začela sem s tedensko vadbo joge pri učiteljici Taši. Torki so bili rezervirani zame in tudi moji otroci, s katerimi smo preživeli skupaj veliko časa, so to zelo dobro vedeli 🙂

Joga mi je prinašala energijo, moč, pomagala reševati številne težave, prinašala pozitivne spremembe, zato sem se pred 12 leti začela z njo ukvarjati še bolj aktivno in postala je moj vsakdan. Naredila sem 200 urni tečaj za učitelja joge, opravila še 300 urni tečaj za učitelja joga terapije. Sedaj poučujem jogo že 9. leto. Opravljenih imam več kot 3.000 ur poučevanja na jogijski blazini v različnih skupinah. Poučevanje je moje poslanstvo, saj sem kot profesorica na srednji šoli poučevala več kot 20 let, sicer tematsko drugo področje.

Že od nekdaj pa je tudi narava ena izmed mojih potreb. Še vedno se odpravljam na tek in sprehod, najraje po manj uhojenih poteh. Ta aktivnost se čudovito prepleta z jogo. Joga s svojim umirjenim in zavestnim pristopom povezuje telo, um, srce in dušo, narava pa odpira zaznavanje širine vsemirja, notranje dopolnjuje in vnaša notranjo svobodo.

Uravnotežanje notranjosti z okoljem je nepogrešljivo za harmonijo.
Joga mi pomaga uravnavati energije v sebi.  Šele v usklajenem notranjem stanju sem lahko dober komplementarni faktor okolju. Takrat lahko z odprtimi očmi sprejemam vse, kar se okoli mene dogaja in izražam svoje najboljše, česar so deležni tudi drugi. Takrat v polnosti lahko sprejemam pozitivne energije okolja, se primerno naravnam za reševanje vseh negativnosti, v skladu s svojo notranjostjo, svojimi sposobnostmi. To je tisto, kar prebuja moje esence, da jih lahko v polnosti zaživim.

Ker pa je okolje tudi poučno in zelo dinamično, se življenje neprestano spreminja. Ves čas je potrebno čiščenje, sprejemanje in uravnavanje notranjih energij. Tu pa joga s svojimi orodji na široko odpira vrata.

V fizično telo se odtisne prav vse kar doživimo, zato je pomembna tudi primerna fizična aktivnost (raztezanje, krepitev, sprostitev, umirjanje).  Z zavestnim, čutečim, pozornim izvajanjem jogijskega gibanja in samorefleksijo, se naučimo poiskati to želeno primernost. Zame je to disciplina, ki upošteva iztočnice posameznika, gradi na njih do boljšega in lepšega jutri, do dobrega življenja.

Kaj pa je dobro? Dobro je tisto, kar je v skladu z nami, z našo notranjostjo. V procesu ugotavljanja kaj je dobro za nas, se je potrebno soočiti z različnimi aspekti notranjosti. V procesu odstiranja vseh notranjih vozlov, ki so se tekom naših let naložili in zavozlali v naši notranjosti,  je včasih to naporno in težko. Prav zato pa na koncu občutimo toliko večje zadovoljstvo. To je čudovita rast, ki jo vsak doživlja na svoj način. Nekaj najlepšega je, če jo doživljamo harmonično s seboj in z okoljem v katerem živimo, naravnem in sociološkem. Prišli smo iz narave in tja se naše snovno telo tudi vrne.


Vmes vsakdo stopa po svoji življenjski  poti, ki teče zelo blizu drugih poti in se z njimi velikokrat dinamično preplete. Moja življenjska pot je najlepša takrat, ko je z menoj na poti prijazen stisk dlani uma in srca.


razteg-joga

Pošlji svoje vprašanje