NOTRANJI MIR
Nam dobro počutje v »svoji koži« zagotavlja notranji mir?
Notranji mir začnemo ustvarjati z drobnimi koraki. Začne se prebujati ob harmoničnem delovanju in povezovanju našega telesnega, čustvenega, mentalnega in duhovnega stanja. Zdi se, da je doseganje takšnega stanja lahkotno, vendar ni tako. K takšnemu delovanju se je potrebno potruditi, iskreno prepustiti, si dovoliti, sprejemati, graditi.
Na prvi pogled se zdi, da pridemo do mirnega stanja z umikom v miren prostor in fizično umiritvijo svojega telesa. Ali nam to res zagotavlja notranji mir?
Notranji mir ni neko statično stanje, je pa odseven v umirjenem delovanju in vseživljenjskem negovanju.
Vsakršen pogled, zvok, vonj, okus in občutek se začne pri nas. S čutili namreč zaznavamo vse okoli sebe in na ta način vnašamo gradnike v svoje telo. Čutila nas usmerjajo na določene poti reakcij in odločitev. V kolikor so naša čutila preobremenjena, nas to utrudi, kar se v današnjem času zelo pogosto dogaja. Tisto, kar ob tem potrebujemo kot protiutež, je mir.
Za svojo »ponastavitev« je nujno potreben in dobrodošel občasen zavesten odmik od preštevilnih dražljajev. Odmik nas sprosti, lahko pa od nas terja tudi posebno moč, saj se ob osami, lahko odpirajo težki deli globin, s katerimi je potrebno soočanje. Zaradi tega se v številnih primerih pojavlja strah pred osamitvijo.
V kolikor želimo graditi trdnejši mir, se moramo truditi in uriti tudi v ustvarjanju miru v našem umu in srcu.
Pri ustvarjanju miru v umu si lahko pomagamo z vajami čuječnosti. To je orodje, ki ga imamo ves čas pri roki. Trudimo se, da s čuječo pozornostjo opravljamo tisto, česar se lotimo.
Lahko si pomagamo z meditacijo.
Lahko se občasno obrnemo vase, obrnemo čutila navznoter – pratjahara- v proces samoopazovanja, s čimer odtegnemo čute od čutnih objektov in zunanjega okolja. Na ta način spoznavamo svoje notranje stanje, zgrajeno iz preteklih izkušenj in zaznav. To nam daje pomembno izhodišče in vodilo k bolj trdnemu nadaljnjemu delovanju in odločanju, na poti k umirjenemu stanju.
Ob bolj raziskani notranjosti, je lažja orientacija na nadaljnji poti.
Notranjega miru ni mogoče doseči brez truda. Naš trud zajema sprejemanje tistega, česar ne moremo nadzorovati. Trudimo se živeti v sedanjosti, zapustimo preteklost. Bodimo odprti in pripravljeni sprejemati spremembe.
Odpuščajmo sebi, tako kot znamo odpuščati drugim. Trudimo se gojiti sočutje do sebe, se sprejemati. Dovolimo si in vzemimo čas tudi za opravljanje stvari, ki jih z veseljem počnemo. Odpirajmo se vedoželjnosti, raziskovanju, ne glede na svojo starost, da bomo zmogli čim bolje razumeti in šele nato delovati.
In ne nazadnje se vrnimo k naravi, katere del smo.
Trudimo se negovati pozitivna čustva, tako kot se trudimo negovati in skrbeti za svoje telo. Na ta način bo naš um miren in srečen. Le notranje zadovoljstvo je tisto, ki začenja rojevati naš notranji mir, ki ga bomo izžarevali in udejanjali tudi v okolje, ki ga tako zelo potrebuje.
Namaste
