Čas svetlobe
Preživljamo dneve, ki nas navdušujejo s svojo svetlobo, zrelostjo, obiljem.
Številna jutra in večeri nas radostijo z ubranim pridihom naravne spontanosti. Vrstijo se dnevi, ko se telo odpira toploti in koža nežnemu dotiku naravnega šepeta.
Prehajamo skozi dneve, ki ponujajo lažji vstop in prehod skozi številna vrata, do jedra naše biti. Tisti, ki odpirajo vrata, pa smo mi.
Tako kot v naravi, je tudi v nas prebujena večja čutnost, odzivnost, ki še močneje radosti, navdušuje. Na drugi strani pa se v tej čutnosti, lahko hitreje odprejo tudi vrata bolečinskega jedra, tako kot jih hitro odpira tudi narava pri sebi, s svojimi nam predočenimi neprilikami. Na srečo je hkrati to tudi čas bujnosti, ki omogoča hitrejšo obnovitev, tako v naravi, kot v telesu.
Prebujena čutnost namreč odpira vsakršna vrata. Morda se bojimo odpirati vrata, ki v nas prebujajo bolečinska jedra, morda pa se vrata sama odprejo in smo potisnjeni skozi njih. Takrat se zdi, da tonemo, se dvigujemo, pa zopet potopimo, vendar se rešujemo.
V tem procesu smo zelo ustvarjalni, produktivni. V nas obstaja življenjska sila, ki nas poganja, ki nas ohranja. Nevidna moč, ki nas vrača na površje, moč, ki nas zdravi, rešuje. Le ujeti moramo pravi valj. Ob tem je potrebno tudi védenje, znanje, na koncu pa popolna prepustitev.
Skozi takšne procese prehajamo sami, v čutenju, odločanju in delovanju. Zato moramo znati biti v sebi, kajti za takšnimi vrati vedno ostanemo le sami s seboj.
Vsak potop nas krepi, vliva novih moči, za odprtost in jasnost pogleda na vse tisto, kar nas obdaja.
Za zamegljenimi in zaprašenimi okni namreč ostajamo v ozkem, ponavljajočem se kroženju svojih navad, čutenja in vedenja. Zato velja raziskovati, se truditi, čistiti in odpirati okna v svet barvitosti, kar pa zna biti zahtevno, s klicem po nenehnem ponavljanju in utrjevanju novega, pravkar rojenega delovanja. Vendar se je vredno potruditi, saj nas jasen pogled bogati in v sobivanju odpira nove poti v neskončne dimenzije.
Tem nikoli dokončanim procesom, naj se pridružuje hvaležnost in sprejemanje sebe. Odprimo se svetlemu letnemu času, ki nas močneje podpira v tovrstnem delovanju.
Namaste
