Beseda
Ali beseda res zrcali tisto kar mislimo, kar čutimo?
Morda včasih da. Sicer pa pogosto beseda ne ubesedi vsega tega, kar čutimo. Biti spreten z besedami je težko. So dnevi, ko besede spontano dobro tečejo, pa tudi dnevi, ko ne gre. Najbolj smo spretni takrat, ko smo neobremenjeni. Zato je pomembno, da se znamo razbremeniti, pa tudi znati začutiti, saj se takrat lahko tudi dobro ubesedimo. Prav slednje je nujno potrebno za dobro komunikacijo in nepogrešljivo sožitje.
Zvesta spremljevalka besedne komunikacije, ki se zna tudi samostojno izraziti, je neverbalna komunikacija. Ta je pogosto zgovornejša od besed. Zato velikokrat slišimo, da nasmeh ali objem pomenita več, kot tisoč besed. Enako zgovorno je tudi nasprotje nasmeha. 🙁
Neverbalni način komunikacije je pogosto težje zaznaven, a povečini močan v energijskih lovkah čutenja pri poslušalcu.
V komunikaciji ima beseda vsekakor vodilno mesto. Včasih, zlasti v kočljivih situacijah, se zgodi, da je ta prehitro izrečena in kasneje tudi obžalovana. Zato je v takšnih situacijah modro počakati, zadihati, se umiriti, s svojim jedrom uskladiti in šele nato ubesediti.
Besede so tiste, ki lahko tudi zelo bolijo, mučijo in ustvarjajo napetosti. Zato sta za dobro komunikacijo nepogrešljiva spoštovanje in strpnost do drugače mislečih.
Ti dve pomembni lastnosti, naj bi bili pridobljeni v mladosti, s polnim zaživetjem v adolescenčnem obdobjem, ko smo že sposobni abstraktnega razmišljanja. Na tem področju igra v mladostnem obdobju zelo pomembno vlogo družina, kasneje pa naj bi se ta vloga podprla z vzgojno izobraževalnimi institucijami, katere naj bi posameznika usmerjale k izkušnjam, s katerimi bo zmožen kritično, ne kritikavo, presojati, predvsem številne, lahko bi rekli tudi preštevilne informacije in tokove sodobne družbe, vključno s socialnimi omrežji, ki so postala pomemben del našega vsakdana.
Pogosto pa se zgodi, da šele niz številnih izkušenj, vodi k izgradnji nekaterih dobrih lastnostih.
Ne glede na to, se z zorenjem in starostjo, v kasnejšem obdobju, odvije kopica prevrednotenj. V kolikor so temelji dobro postavljeni, se v naravnem procesu zorenja, prevrednotenje odvija z manjšimi premiki. V nasprotnem primeru, pa se ob odsotnosti dobrih temeljev, lahko temeljito zamaje vrednotna hierarhija. Drugače je seveda, v kolikor ne želimo sprememb in se prepustimo okorelosti, okostenelosti na področju posodabljanja in zorenja. Zato velja ohranjati vedoželjnost, hotenje, trud in veselje.
Spoštovanje in strpnost sta pomemben temelj prijaznejših, sprejemljivejših besed.
Besede so močan odraz našega notranjega počutja, zrcaljenja naše notranjosti. V zrcalu jih lahko dobro začutimo in ozavestimo.
Ogledalo, predvsem ogledalo družbe, nam postavijo številni, lahko bi rekli tudi preštevilni komentarji na socialnih omrežjih, polni neprimernih, sovražnih besed, ki ne morejo in ne smejo biti sprejemljive. Še posebej žalosti, v kolikor so komentarji izrečeni iz strani vplivnih oseb, katerih skrb naj bi vodila v povezovanje in tkanje vezi, v prid ustvarjanju dobre skupne prihodnosti.
Večje in širše je področje slišanosti, večji je klic k odgovornosti, do zahtev k pazljivemu ravnanju in izboru besed. To seveda hkrati pomeni več »dela na sebi«, več odstiranja vsega, kar prekriva pot, k dobremu v sebi in ohranjanju stika s seboj.
Dober stik s seboj ima svoj klic po intimnosti in pristnosti. V takšnem stanju smo prijazni do sebe, pa tudi do vsega tistega, kar s težjo sprejemljivostjo nosimo v sebi. Na svojevrsten način se moramo znati pogovoriti tudi s seboj.😊 Šele, ko smo v prijaznem stiku s seboj, smo lahko tudi z besedo v prijaznem stiku z drugimi. Besede so odsev naše duše, včasih pa tudi močan klic na pomoč.
Beseda je svojevrstno tkivo, ki se rodi, udejani šele na svobodi.
Naj bodo v njeno tkivo vtkane tudi ljubezen, spoštovanje in strpnost.
Naj besede ne ostajajo samo odsev našega uma, ampak tudi odsev topline duše, ki jo vsakdo nosi v sebi. Res pa je, da je potrebno nenehno odstiranje, da lahko neovirano pristopamo k njej.
Pred nami je praznični čas. Naj bo to čas prijaznih, spoštljivih besed, s pridihom iskrene notranje topline. Lahko pa ostanemo samo pri iskrenem nasmehu in toplemu objemu, ki zna povedati več kot tisoč besed.
Namaste
