Joga članki

JOGA kot TERAPIJA

Tokrat sem se odločila, da napišem nekaj besed o jogi kot terapiji, saj ima joga čudovit, celovit pristop k telesu in ogromno orodij, s katerimi  si lahko pomagamo ob določenih težavah in v posameznih obdobjih. Zelo malo je namreč orodij, s pomočjo katerih lahko tako kompleksno pristopamo k telesu. Medicinski pristop, zlasti za naše fizično telo, je neprecenljiv in velikokrat rečem,  dobro, da ga imamo, res  sem hvaležna zanj in s spoštovanjem naravnana k temu področju. Področje je zelo široko in tu ne gre »metati  vse v isti koš«.

Usmerjam se na težave, kjer si lahko pomagamo sami.
Nemalokrat naše težave, različne narave, po ocenah različnih strokovnjakov, koreninijo v globljih, očem nevidnih kotičkih. V takšnem primeru, položaj kar sam kliče k celovitemu pristopu.  Zaradi že utečenih načinov in delujočih sistemov,  je pravzaprav težko celovito pristopati k človeku. Nasploh mislim, da je to utopija.  Kdo nas sploh lahko celovito pozna? Velikokrat imamo še sami težave z razumevanjem in poznavanjem samega sebe. Se pa tudi zgodi, da se nočemo poznati. Smo v takšnem primeru potem lahko v pričakovanju odlične in nezmotljive pomoči drugih in posameznih sistemov?  V prvi vrsti, oziroma preventivno, najbolje lahko pomagamo sebi sami. Kvaliteta pomoči in negovanje, pa je v soodvisnosti  z dobrim poznavanjem sebe. Z dobrim poznavanjem sebe, ob težko rešljivih težavah, lažje in bolj učinkovito sodelujemo tudi z različnimi strokovnjaki. Le s poznavanjem samega sebe,  je v takšnem primeru komunikacija dobro pretočna, njena učinkovitost pa se nato zrcali v uspešnejšem  doseganju ciljev. To je tisto, za kar je poenostavljeno rečeno »v človeški ozir. naši moči«.  Druga moč ima namreč svoje drugačne, svete zakonitosti.

V tem svetu  so namreč sodelovanje, sopomoč  in soustvarjanje, ena naših osnovnih poslanstev. Seveda pa se tudi vse to, najprej začne pri nas.

Ob težavah, za katerimi tičijo, nam že uvideni, globlji vzroki, se velikokrat z dobro voljo odločimo za zavestne spremembe pri sebi . Na tej poti se odločamo in izbiramo različne pristope. Veliko stvari je dobrih, pomembno je, da pri izbranih tehnikah posameznih pristopov  vztrajamo, sicer naši posamični poskusi delujejo le kot pomirjevalni čaj, in ko se pretočimo v spontano bivanje, mislimo, da se je  vse postavilo na svoje mesto. V spontanem bivanju običajno celo  pozabimo na prejšnje stanje. Takrat pa se vrnejo zelo zakoreninjeni, močno delujoči stari mehanizmi, stare teme, ki nas vlečejo in potegnejo nazaj.  Zato je pomembna vztrajna in redna krepitev novih vzorcev, ki bo utrjevala našo novo izbrano, četudi samo malce spremenjeno pot.

Ob težavah, ki nam povzročajo več problemov, moramo spremeniti življenje in nepogrešljivo je, da  v svoje življenje vnesemo tudi nekaj, kar nam prinaša notranjo moč. Na novo začrtani poti je potrebno spremeniti tudi določene poglede in prepričanja, kar pa je zahteven in dolgotrajen proces.

Ker je telo prevodnik našega počutja, sprejemnik signalov iz okolja in oddajnik vseh naloženih, ki  so močno zasidrani, tudi materializirani v naši notranjosti,  in ker so s tem oblikovani preštevilni močni vzorci, je povsem na mestu in neizogibno,  da v proces izboljšav vključimo tudi svoje fizično telo. Telo je pomnilnik, v katerem je naloženo vse naše življenje.  Na poti takšnih sprememb, ima JOGA čudovita podporna orodja, ki jih uporabimo v terapiji, z ustreznim izborom asan, pranajame,meditacije…

Prek telesa, ljubečega pristopa, s prisluhom stanju telesa in nato primernim gibanjem, odpiramo vrata v notranjost svojega mentalnega in čustvenega hrama, tudi do zelo oddaljenih kotičkov, v katerih je precej stare »krame«, ki čaka, da jo počistimo. Če so vrata težka, zarjavela, jih ne moramo odpirati. Lahko pa jih »servisiramo«, da se bodo končno predala in odprla.  Nato sledi čiščenje, da so hodniki prehodni, odprti, da lahko pridemo do oken v zatemnjenem, zaprašenem prostoru, jih odpremo in omogočimo pretok svetlobe. V nadaljevanju  notranji hram potrebuje redno čiščenje, vzdrževanje in  skrb za prostore, tako kot v stanovanju. Predvsem je potrebna skrb za neoviran dostop do oken, ki omogočajo osvetlitev prostora, saj  le to zagotavlja jasnino pogleda in bolj realen pogled na okolje.

Začnemo pri negovanju telesa, s trudom odpravljanja težav, v kolikor je potrebno, tudi v sodelovanju s strokovnjaki. Nadaljujemo  z vzdrževanjem čim boljše elastičnosti, gibljivosti telesa in sprejemanjem njegovih posebnosti.  Nemalokrat pa nas v tej zunanji fazi, goreča  želja po vzdrževanju elastičnosti in gibljivosti odpelje v pretiravanje, kar pomeni še več težav.  Seveda s tem težje prehajamo v nadaljnje faze terapije.

Tisto kar je nepogrešljivo, je ljubeč in zavesten pristop k telesu, s prisluhom in primernim odzivom. Takšen pristop, ki je nepogrešljiv tudi pri dobri komunikaciji.  Le s takšnim pristopom  k telesu prehajamo v globine, oziroma korenine…

S semeni zavedanja, čutenja in tudi  vedenja, znanja, smo sami sebi čudovita pomoč. Ob takšnem načinu smo deležni skladnih odzivov.  Pride pa seveda tudi do trenutkov, ko moramo znati sprejemati pomoč.

Tisto kar ni zahtevno, zahteva pa voljo in energijo, je pomoč samemu sebi. To nas nagrajuje z boljšim, oziroma dobrim počutjem. Nasmeh ustvarjen v sebi, zaseje semena tudi v okolju.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja