Naj poletje čisti in hrani
Smo v obdobju svetlobe, rasti, zorenja in obilja naravnega utripa. Tudi mi smo del narave, zato je v tem obdobju tudi pri nas močnejše odpiranje bogastvu teh naravnih procesov.
Ljudje ves čas rastemo, se izpopolnjujemo, gradimo, izkušamo in napredujemo na vseh svojih področjih. Ob hrani in gibanju, ki sta pomembna gradnika našega življenja, vsrkavamo številne informacije, se vsak dan bogatimo z izkušnjami, tudi socialnimi, ki nas med drugim usmerjajo v pogovor s seboj. Na ta način se tke in oblikuje naš notranji prostor in pogled na svet. Iz tu se nato rojeva način odnosov z drugimi in odnos do vsega kar nas obdaja.
Pomemben doprinos k uravnoteženi vezavi naših gradnikov prispevajo tudi številne informacije iz področja duhovne rasti, ki pa se udomačijo šele ob izkušanju.
V Akaških zapisih je zapisano, da duhovni nauki sami po sebi niso resnica, ampak nam kažejo pot do resnice. Njih osnova lahko služi kot neke vrste zemljevid. Zapisi pravijo, da duhovni nauki niso recept in pravila, ki bi veljali za vsakogar in za vse večne čase. Šele takrat, ko se poglobimo vanje, začnejo odstirati svojo globino in pomen. Če jih vzamemo, le kot načelo in znanje, nam lahko kaj hitro oblikujejo kletko, ki ujame našega duha in s tem odvzame njegovo svobodo.
Torej moramo biti tudi na tem področju odprti nenehni rasti, izkušanju in dograjevanju.
Vse kar vsrkavamo, tako v materialni kot mentalni, čustveni in duhovni obliki, na zavedni in nezavedni ravni, gre skozi naše telo. Telo je celota vsega tega in vsega tistega, kar smo prinesli ob rojstvu s seboj.
Ker živimo v času prekomernega delovanja, vključno s prenatrpanostjo informacij, se v telesu pogosto oglasi klic po čiščenju, ne samo fiziološke narave, pač pa tudi po čiščenju mentalne in čustvene nesnage. S čiščenjem namreč ustvarimo prostor za vse novo kar prihaja s številnimi spremembami, ki so neizogiben del našega življenja.
S čiščenjem v sebi hkrati odstiramo plast za plastjo in prehajamo globlje, v naročje svoje biti, kjer se skriva modrost našega bivanja.
V življenju se vrstijo številne vsakodnevne poti, nekatere močno obvezujoče. Te zapolnjujejo naše delovanje in naš dan, a vendarle se ob njih velja odpraviti tudi na pot k sebi.
Telo združuje celoto tega kar smo in je odraz tistega, kar mislimo in čutimo. Prve korake na tej poti osvajamo preko neposrednih izkušenj senzitivnega in prijaznega odnosa s svojim telesom. Ob komunikaciji z vsem kar nas obdaja, pogosto pozabimo na komunikacijo s svojim telesom. Telo je naš dom, v njem prebivamo in se v njem želimo dobro počutiti. V intimnem in prijetnem odnosu nam lahko in nam ima marsikaj sporočiti. Le prisluhniti mu moramo znati in biti pripravljeni.
Naj poleg aktivnosti, ki je značilnost poletnega obdobja, dobi svoj udoben prostor tudi sprostitev in senzitiven prisluh sebi in vsemu dehtečemu okoli nas. Naj dobi svoje trenutke tudi slišanost lastnega diha in naj ta proces odpira vrata globljim sporočilom naše biti.
Trenutki tišine prebujajo notranjo modrost.
Namaste
